župnijski glas

NOV
1
2018
Papež nam govori (409)

Nihče ne sme zaničevati življenja, ne svojega in ne drugih. Človek namreč v sebi nosi podobo Boga in je deležen njegove neskončne ljubezni.
Na začetku Svetega pisma imamo tisti grozen stavek, ki pride iz ust prvega ubijalca Kajna, po-tem ko ga Gospod vpraša, kje je njegov brat«. Kajn odgovori: »Ne vem. Sem mar jaz varuh svojega brata?« (1 Mz 4,9).
Ali smo mi varuhi svojih bratov? Seveda smo. Smo varuhi drug drugega! To je pot življenja.
Človeško življenje potrebuje ljubezen. Pristna ljubezen je tista, ki nam jo je pokazal Kristus, to-rej usmiljenje. Ljubezen, kjer ne moremo storiti drugače, je tista, ki odpušča, ki sprejme tistega, ki nam je storil hudo. Nihče med nami ne more preživeti brez usmiljenja, vsi potrebujemo odpu-ščanje. Če torej ubijati pomeni uničiti, odstraniti, odpraviti nekoga, 'ne ubijati' pomeni negovati,
Nihče se ne more slepiti in misliti, kako je v redu, ker ne dela ničesar slabega. Minerali ali rastline imajo ta način bivanja, ne pa človek. Od človeka se zahteva več. Treba je namreč delati dobro! To od nas pričakuje On, Gospod, ki se je učlovečil in s tem posvetil naše življenje; On, ki ga je s svojim življenjem naredil za neprecenljivega; On, ki je »začetnik življenja« (Apd 3,15). V Njem, v njegovi ljubezni, ki je močnejša od smrti, in z močjo Svetega Duha, ki nam ga daje Oče, lahko sprejmemo njegovo besedo Ne ubijaj kot poziv k ljubezni.
(sredina kateheza, 17.10.2018




nazajnazaj