župnijski glas

SEP
2
2018
Papež na govori (407)

Na tisoče družin – zakonci, stari starši, otroci – je prišlo v Dublin z vso svojo raznolikostjo jezikov, kultur in izkušenj. Bile so zgovorno znamenje le-pote Božjih sanj za vso človeško družino. In mi vemo, da so Božje sanje harmonija in mir, dom, v katerem se nihče ne bo čutil samega, nihče ne-zaželenega, nihče izključenega. Ločitev ni ideal, razveza ni ideal, ideal ni razbitje družine. Ideal je enotna družina.
Prave in resnične »svetle točke« teh dni so bila pričevanja parov različnih starosti o zakonski lju-bezni. Njihove pripovedi so nas spomnile na to, da je zakonska ljubezen poseben Božji dar, ki ga je potrebno vsak dan gojiti v »domači cerkvi«, torej v družini. Koliko potrebuje svet takšne re-volucije ljubezni,
Med bdenjem smo prisluhnili zelo ganljivim pri-čevanjem družin, ki so trpele zaradi vojne, druži-ne, ki jih je prenovilo odpuščanje, družine, ki jih je ljubezen rešila iz spirale odvisnosti, družine, ki so se naučile prav uporabljati pametne telefone in tablice, saj dajejo prednost času, ki ga preživijo skupaj. Izstopala sta tudi vrednost komuniciranja med generacijami ter posebna vloga, ki jo imajo stari starši v utrjevanju družinskih vezi ter pri po-sredovanju zaklada vere. Stari starši so modrost, so spomin ljudstva, so spomin družin. In stari starši morajo posredovati vnukom ta spomin. Mladi in otroci morajo govoriti s starimi starši, da bo šla zgodovina naprej
(avdienca 29.8.2018)




nazajnazaj