novice in dogodki

JUL
6
2011
Sejalec je šel sejat... (Uvodnik 309)

Pozdravljeni, slovenski novomašniki, blagoslovljeni, ki prihajate v Gospodovem imenu!
Slovenski svet vas potrebuje, da nadaljujete sejanje semen Božjega kraljestva. Saj veste, tistih iz Kristusove sejalne košare, ki jih ne seje nihče drug. Veseli smo vaše novosti, ki se ne pomišlja podati na »njivo« kljub precej trdi in opusteli slovenski »zemlji«. S tem pričujete, da nosite po mašniškem posvečenju v sebi Kristusovo »Novost«, ki ni od tega sveta, zato je tudi ni mogoče meriti z merili uspešnosti tega sveta. Zato se tudi niste ustrašili neuspeha (v očeh sodobni-kov), ki je od samega začetka del uspeha Jezusovega poslanstva: eden od njegovih ga je izdal, drugi trikrat zatajil, ostali so se razbežali, On pa je umrl na križu … Toda krščanstvo se je kljub temu kot razlito olje po gladini vode razširilo po vsem svetu. Hvala vam za to pričevanje vere v Kristusovo moč, ki se v seda-njih razmerah kaže v nemoči! Morda je osuplost nad tem nasprotjem mnogim, ki bi danes lahko bili z vami, preprečila pritrdilen odgovor na klic.
In tu sem se znašel v skušnjavi, da bi začel tarnati zaradi vaše maloštevilnosti ali celo po človeško napačne porazdelitve, saj tri škofije od šestih ostajajo »praznih rok«. A me je ustavil pogled na upodobitev sejalca. Jezus nas s priliko o sejalcu (prim. Mt 13,1 sl.) vabi, da bi videli v globino. Povedal jo je, ko je sam doživljal veliko krizo zavrnitve »tega rodu«, ki mu je raje stregel po življenju, kakor da bi sprejel njegovo oznanilo o Božjem kraljestvu. Sejalec razodeva uganko našega in njegovega življenja; uganko, ki jo težko razrešuje tudi sodobni prebivalec na slovenski zemlji. Jezusovim sodobnikom in tudi našim je v spotiko predvsem dvoje. Že njihovim ušesom, kaj šele srcem, se upira spoznanje, da se hudo zdi dobro in dobro uspeva, medtem ko se dobro zdi hudo in slabo uspeva; hudo celo zmaguje in dobro izgublja (Kristusova smrt na križu). In druga spotika: da je dobro, kadar obstaja, vedno pomešano s svojim nasprotjem (pšenica in ljuljka rasteta skupaj). Prilika o sejalcu, ki seje in zrna padejo na različna tla in različno (ne)obrodijo, je prilika o duhovnem razločevanje, ki ni ne znanstveno, ne ekonomsko, ne politično, ampak razodeto v moči Svetega Duha. Zato razkriva način, kako Bog razbira stvarnost, ki je v našem času polna protislovij in zastrtosti, kar se vleče od izvirnega padca človeka naprej. V Božjem pogledu se ta protislovja presenetljivo razrešijo. Božje kraljestvo se ob vstopanju v svet srečuje s hudim in z odpori; tudi svet sam vstopa v Kraljestvo, ki se zdi neuspešno. Presenečenje pa je, da je tej navidezni »polomiji« uspeh zagotovljen! Kajti samo Bog je Bog, vse drugo so maliki, prividi, ki v resnici ničesar ne morejo, samo Bog na koncu zmaga. In njegova zmaga je božanska, ne človeška.
Dragi novomašniki, hvala vam, da ste pričevalci, da je samo Bog resnični Bog, ki želi tudi po vas ljubiti človeka na slovenskih tleh! Hvala, da ste pripravljeni zastaviti svoje sile za služenje po Kristusovem vzoru; torej »biti za druge«! V zavesti, da v odnosu do ljudi niste gospodarji vere, ampak »služabniki njih veselja« (2 Kor 1,24), ostanite pripravljeni oznanjati »vso Božjo voljo« (Apd 20,20) in ne krščanstva »à la carte«, po svojem okusu ali po okusu ljudi, marveč takšno, kot ga je razodel naš Gospod sam. In verjemite, seme bo obrodilo! Tudi seme novih duhovniških poklicev!

+ Marjan Turnšek,
mariborski nadškof metropolit.




nazajnazaj