novice in dogodki

FEB
8
2011
Mariborska afera (Uvodnik 303)

Ko se Cerkev preveč ukvarja s stvarmi, ki niso njen osnovni namen, se lahko zgodijo tudi nepravilnosti. Ugled in pomen Cerkve pa vedno raste in pada z ljudmi. Zato je tokratna finančna afera seveda zelo boleča in njeno zdravljenje bo dolgotrajno. Vedno, kadar nad evangeljskimi načeli prevlada sla po moči in denarju, prerivanje za dobrinami in zlorabe, takrat smo priče zgražanju in celo odpadu od vere. Nekoč smo temu rekli pohujšanje!
Prav bi bilo, da odgovorni prevzamejo nase osebno odgovornost in posledice, pa tudi morebitno kazen, kajti le tako bomo lahko začeli na novo. Le tako bomo imeli občutek, da se stvari ne pometajo pod preprogo. Tega pa si mislim, nihče ne želi.
Organizacija namreč, kjer ljudje ne zaupajo vodstvu, ne more opravljati svojega poslanstva. Odgovorni za to stanje niso nikoli razmišljali, kakšno škodo so s tem naredili tistim duhovnikom, ki se z minimalnimi darovi preživljajo iz meseca v mesec, tistim, ki so svoje poslanstvo služenja Bogu in ljudem vzeli kot poslanstvo… ?
Verjetno se bodo naše cerkve glede na javno družbe-no klimo še bolj izpraznile. Ankete javnega mnenja bodo glede na to, kaj vse pišejo o njih, duhovnike še bolj postavljale na rep lestvic zaupanja in verodostojnosti. Tu bo kolateralna škoda največja. Omajano je namreč zaupanje. Kdo naj zdaj v Cerkvi pridiga o evangeljski skromnosti in uboštvu? Poštenju? Kot je zapisal že papež Janez Pavel II., smo kristjani edini evangelij, ki ga ljudje danes še berejo. Mislil je na zgled. In zgled, ki se ponuja, je v tem primeru slab. Ko pade moralna avtoriteta, je njen padec globok in boleč. Zato se je treba spustiti na kolena in prositi odpuščanja.
Tolaži me, da za vsako akcijo pride tudi reakcija. Cerkev, se pravi občestvo vseh vernikov, se je do zdaj vedno uspešno »pobrala« in začela na prenovljenih temeljih. Rane so posuli s soljo. Peklo je, a zdravilo. Naj se zgodi tako tudi zdaj, da se rana ne bo zagnojila. To zahteva tudi odločno držo vernikov, ki svoje vere ne gradijo na minljivih dobrinah ali ljudeh, marveč na trdni skali, ki je Kristus.




nazajnazaj