novice in dogodki

JUN
29
2009
Obljuba, ki sega v ve?nost (Uvodnik 278)

Pomen zakramenta svete birme Cerkev smiselno in nazorno razlaga v znamenjih, s katerimi podeljuje ta zakrament. ?e nekoliko bliže pogledamo potek birmovanja, lahko ugotovimo, da ima tri stopnje. Za?enja se z birmansko zaobljubo; sledi ji molitev, ki jo v imenu Cerkve izreka škof z razprostrtimi rokami; temu se pridružuje dejanska podelitev birme, ki obsega maziljenje, polaganje rok in pozdrav miru.
Tristopenjska zgradba birme je podoba za pot našega krš?anskega življenja. V zaporedju: zaobljuba, molitev in maziljenje delujemo torej najprej mi, nato delujejo Cerkev, nato Kristus po Svetem Duhu.
Tri dele moremo torej prehoditi tudi kot nagovor, odgovor in delovanje.
To je ritem življenja: na za?etku je vera predvsem izziv za lastno delovanje. Krš?anstvo je odlo?itev, je zahteva za naš lastni pogum in naše sposobnosti, da se odpovedujemo in odlo?amo. Na prvi pogled je ta pot naporna, življenje nevernih se nam dozdeva prijetnejše. A bolj ko vstopamo v pritrditev krstne in birmanske zaobljube, tem bolj doživljamo, kako nas Cerkev v celoti nosi v svojem naro?ju.
Kjer za?enjajo razpadati vsa naša lastna prizadevanja, vse, kar mi sami naredimo in zmoremo, tu se za?enja kazati sad odgovora na Božje povabilo. Tam, kjer življenje brez Boga postane prazna luš?ina, ki bi jo najraje odvrgel, tam se vedno bolj kaže, da je res: Nisem sam!
In tudi tedaj, ko se postopoma temni, nas pot vodi do tiste ljubezni, ki nas objema in drži, ko nas noben ?lovek ne more ve? držati. Vera je trdni temelj za hišo našega življenja; vera vzdrži tudi v prihodnosti, ki je nih?e ne more poznati v naprej.
Tako je birma obljuba, ki sega v ve?nost. A še prej nas birma kli?e k našemu pogumu in k naši sr?nosti. Birma je klic, da skupaj s Kristusom tvegamo graditi življenje v pripravljenosti vere in v naravnanosti na Kristusa, tudi ?e imajo drugi to za smešno ali zastarelo. Pot vodi v svetlobo. Tvegajmo jo. Izrecimo svojo pritrditev!




nazajnazaj