novice in dogodki

APR
27
2009
Božja beseda (Spodbude za Leto evharisti?ne prenove 275)

V cerkvi imamo dve mizi: mizo Božje besede, to je ambon, in mizo evharisti?ne daritve, to je oltar. Cerkev je pisano Božjo besedo vedno spoštovala kot najve?ji zaklad; vedno je verovala in izpovedovala, da Kristus živi pod podobo kruha v tabernaklju in pod podobo besede v Svetem pismu. S kruhom nas hrani, s Svetim pismom ali Božjo besedo pa nas u?i. Za življenje potrebujemo obe mizi, saj »?lovek ne živi samo od kruha, ampak od vsake besede, ki pride iz Božjih ust«.
Pri besednem bogoslužju nam Jezus oznanja Božjo besedo kakor nekdaj svojim u?encem. Zbrani smo v Jezusovem imenu. Ko poslušamo berila in evangelij, je Jezus sam sredi med nami.
Zakaj med poslušanjem Božje besede sedimo? Zato ker ho?e biti prvi del maše premišljevanje o Bogu, naših odnosih, življenju, stvariteljskem na?rtu ipd. Sveto pismo nas u?i, kaj Bog pri?akuje od nas, kako deluje v našem ?asu in kakšno je naše mesto v svetu. Božja beseda je tako vedno aktualna.
Pri sveti maši poslušamo berilo, ki je iz Stare ali Nove zaveze, nato psalm, ob nedeljah in praznikih še eno berilo in nato evangelij, ki pomeni veselo oznanilo. Iz spoštovanja do tega, kar nam Jezus govori, pri evangeliju vstanemo. Ta drža pomeni tudi pripravljenost, da bomo slišano prenesli v življenje. Duhovnik na koncu evangelija poljubi evangeljsko knjigo v znamenje ljubezni in spoštovanja do Jezusove besede.
Za Božjo besedo se zahvalimo. Na koncu berila re?emo »Bogu hvala«, na koncu evangelija pa »Hvala tebi, Kristus«.
Poslušanje Božje besede je že samo po sebi molitev. Kdor s hvaležnostjo posluša in sprejema, kar Bog govori, bo na Božjo besedo odgovoril »Bogu hvala« s srcem, razumom in življenjem.




nazajnazaj