novice in dogodki

MAR
8
2009
Pokrižanje in poklek (Spodbuda za Leto evharisti?ne prenove 27

Pokrižanje je znamenje in izražanje krš?anske vere in pripadnosti Kristusu. Vsako molitev in sveto mašo za?nemo s križem in jo z njim tudi kon?amo.
Na za?etku se pokrižamo z 'velikim' križem. S tremi prsti se dotaknemo ?ela, nato prsi ter nato leve in kon?no desne rame in ob tem izgovarjamo: V imenu O?eta in Sina in Svetega Duha.Amen. S tem re?emo troedinemu Bogu: Tvoj sem! Hkrati pa s tem izrazimo tudi najve?jo zapoved, ki se glasi: Ljubi Gospoda svojega Boga z vsem srcem, z vso dušo in z vso mo?-jo!
Pokrižamo se spoštljivo, s prisr?no ljubeznijo in natan?no - ne malomarno, kot da bi »odganjali muhe«. To je naš pozdrav Jezusu ob vstopu v cerkev, na za?etku svete maše in ob koncu maše. Ob koncu ta križ spremlja blagoslov duhovnika, kar še posebej pomeni, da se s tem izro?amo v Božje varstvo - da bo Bog z nami in naj nas spremlja zunaj cerkve.
Pri evangeliju pa po duhovnikovem pozdravu in napovedi »Iz sv. evangelija po …« naredimo 'mali' križ, to pomeni, da se pokrižamo s palcem na ?elu, na ustih in na srcu.
S poklekom na eno koleno izrazimo spoštovanje in ?aš?enje Jezusa, ki prebiva med nami pod podobo kruha v tabernaklju. Kadar pridemo v cerkev, pokleknemo na eno koleno, obrnjeni k tabernaklju. Pokleknemo na mestu, kjer bomo sedeli. S tem pozdravimo Jezusa. Prav tako se s poklekom poslovimo od Jezusa, ko odhajamo iz cerkve. Pokleknemo na mestu, kjer smo molili, obrnjeni proti tabernaklju, in ne šele pri vratih ali kropilniku. Pokleknemo tudi, kadar gremo mimo tabernaklja z Najsvetejšim ali pa je to izpostavljeno v javno ?aš?enje. Naš poklek mora vedno priti iz srca, iz prepri?anja, da poklekam pred živim Bogom. On je Bog, mi smo njegove stvari. Romano Guardini pravi: »?e upogneš koleno, naj to ne bo površno in prazno opravilo. Daj mu dušo! Duša kle?anja pa je, da se tudi srce notranje pokloni Bogu v globokem spoštovanju. ?e prideš v cerkev ali greš iz nje ali greš mimo oltarja, poklekni globoko, po?asi in s teboj naj poklekne vse tvoje srce.«
Ko pokleknemo, izgovarjamo: »Hvaljeno in ?eš?eno naj vedno bo Presveto Rešnje Telo. Zdaj in vekomaj. Amen«. Lahko pa ob pokleku pozdravim Jezusa tudi s svojimi besedami, npr.: »Moj Gospod in moj Bog« ali »Molim te, o. Jezus«, »?astim te, moj Gospod«....
Lepo je, ?e starši pokrižajo otroke, preden gredo ti spat, stara navada pa, da ob slovesu od doma starši pokrižajo ženina, nevesto in novomašnika..
Duhovnik in ministranti pokleknejo, ko pridejo pred oltar. Med mašo pa duhovnik poklekne trikrat: pri povzdigovanju hostije, po povzdigovanju keliha in tik pred svetim obhajilom.




nazajnazaj