novice in dogodki

OCT
24
2016
Napisali so (383)

Še vedno se lahko iz verujočih in njihove vere norčuje vsak, ki ima nekaj minut časa. Norost in krivica, ki ju srečujemo na vsakem koraku.
Sprejeli smo aksiom, da je politika nekaj slabega, nekaj pokvarjenega, s čimer si katoličani ne smemo mazati rok (mimogrede – papež Frančišek pravi rav-no obratno).
Kolikokrat si v službi, v šoli ali celo med kolegi ne upamo zagovarjati svojih vrednot, ki se napajajo v katoliškem nauku Cerkve. Če pa se že toliko opogu-mimo, da vendarle povemo svoje stališče, pa je to največkrat pospremljeno s številnimi opravičevanji in zatrjevanji, da lahko vsak misli kar hoče. Povejte mi, kako je lahko prepričljiv človek, ki se še sam boji svojega lastnega mnenja, svoje lastne drže?! A se vam morda zdijo znane besede »nehajmo se že kregati«?! Halo? Če povemo lastno mnenje, ki ga druga stran noče slišati, še ne pomeni, da se kregamo!
Marko Kremžar je knjigi Izhodišča in smer katoliš-kega družbenega nauka napisal: »Kristjan je pokli-can, da se za svoje ideale bori. Ta boj se najprej pri-čenja v njem samem, tako da slabost nadomesti s krepostjo, nadaljuje pa se v svetu z uveljavljanjem duha resnice in pravice. Čeravno gre za boj, ki ne temelji na nasilju, pa vendarle zahteva od tistega, ki se je zanj odločil, pripravljenost na žrtve. Tisti hip, ko se prenehamo boriti proti krivicam in zmotam, ki nas obdajajo, smo prenehali živeti kot kristjani, vse dokler se te dolžnosti spet ne zavemo.«
Naša naloga je torej, da se ponovno zavemo, kaj je naša dolžnost in naša odgovornost. Naša dolžnost in odgovornost je torej, da zopet uveljavimo duha pra-vice in resnice. Zavedati se moramo, da nismo tako nemočni. V vseh teh desetletjih omejevanja, poniževanja, izključevanja smo vendarle obstali. Še smo tu, torej lahko tudi kaj spremenimo!
(Helena Jaklič, casnik.si)




nazajnazaj