novice in dogodki

APR
27
2015
Kako Bog kliče? (Uvodnik 364)

Izhajam iz povprečno verne družine. Največjo skrb za versko življenje v naši družini je imela babica. Bila je globoko verna žena in prava animatorka za družinsko molitev ter redni obisk nedeljskih svetih maš. S svojo pokončno držo kristjanke je vse družinske člane spodbujala h krščanskemu življenju in skrbela, da vera v naši družini ni zamrla.
Šest let bivanja v bogoslovju se sliši kar veliko, minejo pa zelo hitro. Ali sem res že pripravljen? Takšne in podobne misli so mi rojile po glavi. Obrniti se tik pod vrhom? To pa že ne! To bi bilo slabo! »Gospod s tolikimi znamenji si me spremljal, tolikokrat potrdil, da sem na pravi poti, sedaj sem tukaj. Tvoj sem.« Predal sem se Božjim rokam.
Ko sedaj gledam na prehojeno pot, na številne velike in majhne korake, opažam, da sem jih delal bolj z zaupanjem kot pa z vedenjem, da hodim po pravi poti. Če bi čakal na trenutek, ko bom stoodstotno prepričan, da hodim po pravi poti, bi verjetno čakal še danes. Če človek tvega in nadaljuje pot, se sicer lahko zgodi, da krene po napačni poti, če okleva na mestu, pa ne pride nikamor.
Danijel Lasbaher




nazajnazaj